Študije so pokazale, da redna gibalna aktivnost pozitivno vpliva na mišice, na srce in pljuča, na vitkost, moč in rast kosti. Otroci, ki so bolj gibalno aktivni, imajo večje psihične sposobnosti, kot tisti, ki so manj aktivni. Ugodni učinki telesne sktivnosti pa so odvisne od intenzivnosti in od trajanja telesne aktivnosti.
Za vse naše najmlajše velja, da morajo veliko teči. To počnejo ponavadi ob funkcijski igri, katera zadovoljuje biološke motive in služi rasti in razvoju telesnih organov. V zgodnjem otroštvu je razvoj zelo dinamičen in celosten, zato ima v tem obdobju gibalna aktivnost izredno velik pomen.
Gibalna aktivnost je sredstvo za pridobivanje različnih informacij, nabiranje novih izkušenj in razvijanje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti. Pri razvoju otroka ima izreden pomen spoznavanje in usvajanje različnih načinov gibanja, ki so v večini filogenetsko pogojeni. Značilna gibanja za človeka kot vrsto: hoja, tek, lazenjem plazenje,.. Gibanja, ki pa so pogojena z razvojem posameznika (ontogenetska: plavanje, smučanje, drsanje,..) so specifična, so prav tako pomembna, vendar se ne razijejo sama po sebi, za otrokovo motorično učitnkovitost pa so ključnega pomena.
Na telesno rast vplivajo genski in okoljski dejavniki. Kljub temu, da genski dejavniki določajo mejo rasti, pa igrajo okoljski dejavniki pomembno vlogo pri tem, v kolikšni meri bodo te meje dejansko dosežene. Med okoljskimi dejavnostmi ima največji vpliv gibalna dejavnost, pri čemer imajo bolj aktivni otroci v povprečju manjši delež telesnih maščob in večji delež mišičevja. Če so otroci gibalno nedejavni lahko to škodljivo vpliva na rast kosti in na splošno je lahko prisotno zaostajanje v rasti.
Tina Hanžič
Diplomirana kineziologinja